Že ime pove, da je restavracija Tango na Otočcu prostor za gala plesne prireditve. Zadnja je bila še nekaj posebnega, saj je bila namenjena zbiranju sredstev za nakup aparatov za natančno odmerjanje zdravil za kirurški oddelek novomeške bolnišnice. Dolenjski plesni učitelj Boris Vovk z več kot 30-letnim stažem in prvi mož od leta 1987 delujočega Plesnega centra Dolenjske je v sodelovanju z novomeškim Rotary klubom pripravil veliki dobrodelni Mirjanin ples v spomin na pred letom dni preminulo svojo plesno in življenjsko sopotnico.

Čeprav je bila trgatev v polnem teku, vstopnice pa po ne ravno najnižji ceni 8000 tolarjev, so Dolenjci in Belokranjci dodobra napolnili Tango. Pravzaprav ravno prav, da so lahko uživali ne le v nastopu znanih plesnih parov – Blaža Bertonclja in Andreje Podlogar v tangu, Blaža Pocajta in Inne Berlizyeve v standardnih ter Mateja Krajcarja in Iwone Golczak v latinskoameriških plesih – in v večerji, ampak so se lahko tudi naplesali ob živi glasbi otoškega hišnega ansambla Objem. Najzvestejši obiskovalci Plesnega centra Dolenjske so opolnoči zaplesali celo znamenito četvorko, pri čemer sta se jim pridružila tudi predsednica Plesne zveze Slovenije dr. Meta Zagorc in predsednik Združenja plesnih učiteljev, vaditeljev in trenerjev Slovenije Zoran Kljun.

Pomemben del Mirjaninega plesa je bila dražba umetnin, ki jih je podarilo pet dolenjskih in belokranjskih akademskih likovnih ustvarjalcev: Jože Kumer, Jože Marinč, Jožica Medle, Janko Orač in Jože Vrščaj. Skupaj so v sklad za nakup aparatov prinesle 830.000 tolarjev. Ker so se tokratnemu pozivu na dobrodelnost odzvale tudi vse dolenjske in belokranjske občine, številna podjetja in tudi posamezniki, denar pa še priteka, bosta organizatorja Mirjaninega plesa lahko kupila najmanj šest aparatov za natančno odmerjanje zdravil. Eden stane približno 300.000 tolarjev.

V novomeški bolnišnici so tudi zadnje donatorske akcije seveda veseli. Na leto na tak način zberejo za nakup aparatov in obnovo prostorov četrtino sredstev, letos doslej že približno 40 milijonov tolarjev. Ples pa zdravstvu navsezadnje koristi še drugače: kot ena od najlepših in najbolj koristnih rekreativnih, športnih in družabnih dejavnosti, s katero se lahko ukvarjamo od rosnih do zelo poznih let, ohranja ljudi dobrega zdravja. Plesni center Dolenjske, ki je v skrivnosti plesa uvedel že približno 70.000 Dolenjcev in Belokranjcev, je po besedah dr. Mete Zagorc vzorčni primer v Sloveniji, kako je treba vzgajati plesno kulturo pri ljudeh. Nič čudnega torej, da se je dolgoletna obiskovalka Plesnega centra Dolenjske Andreja Prevejšek Borisu Vovku zahvalila z besedami: »Če drži, da kdor ne skače, ni Sloven’c, na Dolenjskem drži, da kdor ne pleše, ni Dolenj’c.«